No, spoštujem to d si napisala. Vbistvu ne vem če bi blo dobr če bi se kej menila o tistem k ne vem če bo kj drgač,… Veselja z otroki mi pa itak nisi potoukla, še zdej mam to najrajš, u tem res uživam. In to da z njimi ne znam itak ne verjamem nobenmu k to lohk sam otroc povejo,….to pa povejo in po večin slišm same dobre stvari.
Jezn niti nism več, sam pač, sm pa tak d mi ne gre iz glave in se ne znam več normaln pogovarjat včasih, al neki tazga, ne vem kk bi reku. Mogoče d je pač zaupanje tisto. Pa takrat se mi zdi da ti nisem zameru zarad druzga kt zarad tega da si to nardila pred usemi. No sej, kar je blo je blo.
Se pa z veseljem potrudm da bo kot je blo. Je blo men tud zmeri fajn k sva kešno fajn debato užgala al pa k si kj zanimivga povedala al karkol.
No, pa lep se imej.
]]>Med brskanjem po netu sem staknla tale tvoj blog. No sej, itak sem rabla dost časa, da sem se opogumla za tole, pa mogoče sploh ne boš prebral do konca. Ker lih pišeš o prjatlih, prjatlcah itn. se mi zdi, d bi se tud midva lahko enkrat pomenila o zapletu med počitnicami. Ne mislem se opravičvat za stvari, ki sem jih rekla, mi je pa žal, da si vse skup tako razumel in da si še zdj jezen name … Nisem hotla potolčt tvojega veselja do dela z otroki, niti ne trdim, da z njimi ne znaš … samo splet okoliščin je bil pač mal čuden. Hormoni - moji in tvoji so bili v napačnem obtoku napačnega dne.
Bi bla pa zelo vesela, če bi se oba potrudla, da bi blo kot je že blo. Za to mi je pa žal. Neizmerno. Ker je blo vedno lepo v tvoji družbi.
Mateja
]]>
]]>Hvala Meta_:)
]]>ma ne da se mi zdajle nič dopisat
]]>Na koncu zmer vidš, da so prjatli najbol pomembni!
Moj najbolš prjatu (prjatlca) je bla moja punca, k sva koncala sm ustov brez punce in brez prjatla.
Mene kot fanta vem da nav pogrešala vec, ce jo bo pa kej cloveka še, bo pa prjatla sigurn pogrešala…1x!
]]>